0
Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

Vpiši iskalni niz

Pogovor s Cenetom Prevcem

Starša jih nista opominjala na vrednote, temveč sta jih živela.

Cene Prevc je srednji od treh bratov. Kljub komaj 23 letom
se je podpisal že pod kar nekaj športnih uspehov, prvo
uvrstitev na stopničke v celinskem pokalu je dosegel leta
2012 v Lillehammerju, dve leti pozneje pa je prvič nastopil
na tekmi svetovnega pokala v Planici. Je prav gotovo eden
bolj zgovornih Prevčevih, s simpatičnem smislom za humor
ter zrelim pogledom na življenje in športno pot.

"Kako se spominjate svojih otroških dni in kako ste se otroci razumeli med seboj? Na katere vrednote so vas starši ves čas opominjali in za katere ste jim hvaležni še danes?"
Otroški dnevi so bili kar razmigani. Veliko smo bili zunaj, trapali naokoli še s sosedovimi otroci in sorodniki, starši pa so nas že zgodaj veliko navajali za pomoč pri raznih opravilih. Starša nas nista opominjala na vrednote, temveč sta jih živela in nam jih posledično bolj ali manj privzgojila.

"Ste sedemčlanska družina; katera domača opravila so padla na vas? Ste se kot srednji od treh fantov lahko malo »izmuznili «?"
Izmuznil? Ravno obratno. Po naravi sem bil tak, da sem kakšno delo nesebično prevzel, ker mi ni bilo nikoli nič problem postoriti, na primer tudi kosilo sem skuhal, ko smo prišli iz osnovne šole. Sicer smo pa vsi imeli določeno delo v določenem obdobju, od skrbi za pomivalni stroj do sesanja kuhinje, sam sem več let vsak teden moral skrbeti za hodnik in kopalnico. Tudi zlaganje oblačil mi ni bilo nikoli problem, sploh če je bil na sporedu kakšen dober film.

"Kako je biti srednji od treh fantov? Pravijo, da se srednji otrok mora kar nekako sam znajti, da ni ne »tamali« in ne »tavelik «. Kako vi vidite sebe v tako številni družini?"
Mislim, da pri nas ni bilo razlike, vsaj da bi jo sam opazil, pa če si bil prvi, drugi ali tretji na tem svetu. Povsem različne izzive odraščanja smo staršema ustvarjali sami. Sebe vidim kot enakovrednega člana hiše, v kateri je nekaj narobe takrat, ko je tišina.

"Prav gotovo ste fantje v otroštvu skupaj kaj ušpičili. Lahko kakšen spomin delite z nami?"
Kakšnih omembe vrednih traparij nismo počeli, sicer nismo bili ravno angelčki, je bil z nami kar križ, vendar nič, kar bi bilo zanimivo povedati.

"Kako pa kot srednji otrok doživljate pritisk slave obeh bratov tudi na vašo kariero smučarskega skakalca?"
Zaradi podobnosti »trpim« podobno prepoznavnost v Sloveniji, oziroma sem v večini primerov hitro Domen, včasih tudi Peter. V nekem momentu sem se odločil, da če sem prisiljen držati vse težke in negativne plati, bom pa uporabil tudi koristne. Svojo pot še vedno peljem sam in jo nameravam usmeriti še visoko, če le uspe. Nekateri so že močno razmišljali da skačem še zgolj zaradi pritiska »trije bratje«, ampak skakati mislim, dokler bo v meni veselje, ne dokler bo to zanimivo v očeh drugih.

"Ste zelo fotogenični. Vam ugaja slava na plakatih? Vas ljudje zaradi tega večkrat ustavijo na ulici?"
Jaz fotogeničen? Bo treba pa kar argumentirati, da me prepričate o tem. Na ulici imam ponavadi mir, včasih zaslediš ugibanje, kdo gre mimo, ponavadi ugotovijo, da sem zagotovo Domen. Slava mi ravno ne ugaja, se pa zagotovo najlažje sprijaznim z njo med skakalci, edino Damjan je še boljši v tem.

"Kakšna je danes vaša vloga v družinskem podjetju Prevc?"
V samem podjetju smo bolj pomagali, ko je bilo treba narediti kaj manjšega, na primer zlaganje robe v skladišču, lepljenje promocijskih revij pohištva za potrebe sejma … Svojo prepoznavnost pa želimo izkoristiti predvsem za promocijo podjetja. Sam sem vmes pomagal kratek čas tudi v računovodstvu, drugače pa smo kar okupirani s svojimi obveznostmi. Vendar ko oče prosi za kakšno stvar, si vedno vzameš čas in pomagaš, če le lahko.

"Katero delo v podjetju vas najbolj veseli?"
Pa ni nobenega konkretnega, tudi ne morem primerjati, če vsega dela nikoli nisem izkusil.

"Tedanji trener Goran Janus vas je zelo pohvalil, da ste delovni in pridni v šoli. Kako pa se vidite vi?"
Ja, tukaj res pride prav preteklik. Je pa to pohvala, ki jo želim še kdaj dobiti, in se trudim pridobiti te delovne navade za šolo nazaj.

"Se v prihodnosti bolj vidite v poslovnih ali v športnih vodah?"
V bližnji prihodnosti v športu, v poznejši pa … kamor življenje ponese.

"Kaj vas trenutno najbolj zaposluje in kaj naredite, ko se ne počutite najbolje … če uspehi kar ne pridejo … Od kod črpate energijo za ponoven zagon?"
Zelo rad počnem še veliko drugih stvari. Minulo sezono sem dejansko pretiraval in dosegel zgolj svoje povprečje, nič več. Ker sem vedel, zakaj ne skačem bolje, mi niti ni bilo tako težko. Ko pa uspehi kar ne pridejo in ne veš, zakaj, je pa kar hudo. Takrat mi osebno še najbolj pomaga vse skupaj pozabiti vsaj za del dneva. Na treningu se poskusiš dati na reset in odkriti, kje tiči napaka.

"Kje vas bomo po Planici 2019 lahko videli največkrat?"
Na fakulteti za elektrotehniko, pozneje pa na treningih.

Besedilo: Andreja Podlogar
Foto: arhiv Prevc
Vir: Razvedrilo, Slovenska ugankarska revija, izdaja 8.5.2019


Nazaj na seznam

Plačilna sredstva

maestro mastercard visa 

leanpay diners club

Sofinanciranje spletne strani in spletne trgovine je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Evropski sklad za regionalni razvoj Slovenski podjetniški sklad Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo